Infrastructure Acceleration Fund
Faataoto se faavae mo afioaga ma tuaoi faalotoifale fou i Aotearoa Niu Sila atoa.
Na faalauiloa e le Malo le Infrastructure Acceleration Fund (IAF) ia Iuni 2021. O se fesoasoani tupe e tusa lea ma le $1 piliona e lagolagoina atinae tetele e fou po o galuega faafou tetele – e pei o auala, suavai tafatolu ma le puleaina o lologa – ina ia faagaioia ai le fau o fale fou i nofoaga o sili ona moomia tele ai.
E faafoe e Kāinga Ora le IAF, ma ua fuafuaina mo le faateleina o fale e maua e auala atu i le faatupeina o atinae tetele sili ona moomia mo atinae.
Ua tapunia nei talosaga mo le IAF.
Vaevaega o le fesoasoani tupe IAF
E tau mai i le taimi nei, e $921 miliona le fesoasoani tupe IAF ua faamatuu atu mo atinae tetele sili ona moomia i aai ma taulaga i le atunuu atoa, mai le Far North e tau i Otago. O se taumafaiga fai faatasi, ma e iai le faamoemoe o atinae o faatupeina e le IAF o le a faagaioia ai le maua o fale fou e 30,000 i le 35,000 mo Tagatanuu Niu Sila mo le isi 10 i le 15 tausaga.
Kaikohe
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $23 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 365
O le a faagaioia vave le atinaega o fale i Kaikohe e le fesoasoani tupe e $23 miliona o le IAF, ma e faaaoga mo le puleaina o lologa ma faafou faiga o tali ai suavai leaga ma apoa le vaitimu ina ia gafatia tulaga o iai nei ma gafatia foi le faatuputupulaia o le faitau aofai o tagata i le lumanai.
E iai le faamoemoe maualuga i le Far North District Council o le fesoasoani tupe IAF mo atinae tetele o le a maua ai fale fou e 365, auā le faatupu o avanoa mo mana whenua ma tagata lautele e umia fale. E i ai le faamoemoe o le avanoa lea e maua ai fale mo tagata lautele ma fale e umia e aiga.
Kawakawa
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $25.6 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 310
O le a faamatuu atu i galuega o fuafuaina e faalautelē ai le auala ma faia faafouga tetele o atinae tau suavai i le taulaga Kawakawa i le Far North le $25.6 miliona mai le IAF, ina ia faagaioia le fia selau o fale fou mo lea afioaga ma o se tali atu lea i le tau leai o ni fale.
E iai le faamoemoe maualuga i le Far North District Council o poloketi atinae tetele o faatupeina e le IAF o le a faagaioia ai fale fou e 300, e aofia ai fale e 180 i totonu o le atinae Te Mataora o faatino e le Ngā Kāingamaha o Ngāti Hine Charitable Trust. O se tasi o fuafuaga a le Tausi Mavaega le saunia o apitaga i nofoaga tetele mo tagata matutua ma fale e sili atu ona gafatia na totogi, ina ia atiae ma faatumauina le nonofo faatasi o tagata matutua ma a latou fanau.
Whangārei
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $10.3 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 3,000
O le a lagolagoina galuega autu e faafou ai felauaiga i Whangārei e le $10.3 miliona mai le IAF. O poloketi ua mafai na maua le fesoasoani tupe e aofia ai se auala laupapa fou i Kamo i fafo mai o le taulaga, ina ia tele ma sao feoaiga ma atiae ai avanoa e maua ai fale. O le auala laupapa fou o le a suia ai le auala laupapa na o le tasi le laina e feoai ai, ma o se tasi lea o mafuaaga o le tuutaia o fuafuaga mo atinae e tau mai i le taimi nei. O le a faaaoga foi le fesoasoani tupe IAF mo se auala taamilo fou i le State Highway One ma o le auala autu lea e fesootai ai le itumalo ma le aai ma faaaoga faatasi i soo se auala tau feoaiga, ma e fesootai ai atinae o fuafuaina i Springs Flat i auaunaga, aoaoga ma galuega.
E iai le faamoemoe o atinae tetele o faatupeina e le IAF o le a lagolagoina ai le fau o fale e 1,000 mo le isi 10 i le 15 tausaga a sau, ma faaopoopo le isi 2,000 fale mo se vaitaimi umi.
Auckland (Mt Albert)
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $113.2 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 4,000
O le a faafaigaluegaina le IAF e $113.2 miliona e faatupe ai atinae tetele e fesootai i galuega e toe faafou ai le Carrington Road ina ia faafaigofie atinae tetele o faia i Pt Chevalier/Mt Albert, Auckland o faatino e le Tāmaki Makaurau Rōpū.
E iai le faamoemoe mai lea atinae tele o le a lagolagoina ai le faataunuu o fale fou e 4,000 i fanua e itiiti teisi ma le 40 heta.
O le a faaaoga le fesoasoani tupe IAF e faalautele ai le Carrington Road ma isi mea e fesootai i ai e moomia ona toe faafou, e aofia ai se laina auala e faapitoa mo pasi, faaleleia magāala, ma auala mo tagata savali i luga o auala, ma o auala uma nei o le a aofia i le Carrington Road lea o le a faalautelē ma faamauina i le Unitary Plan. O felauaiga ua faatupeina e le IAF o le a mafai ai ona faagaioia atinae ma faaaoga fanua e lei faaaogaina muamua i Mt Albert ma pitonuu tu lata i ai i fafo atu ma le taulaga.
Auckland (Ōrākei)
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $7.3 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 469
The project to upgrade the intersection between Kupe Street and Kepa Road, led by local hapū Ngāti Whātua Ōrākei with funding from the Infrastructure Acceleration Fund (IAF), will help deliver more planned housing in the Ōrākei area.
IAF will invest up to $7.3 million of the total project costs, with Ngāti Whātua Ōrākei also contributing funding towards the total cost.
It is expected the funding will help accelerate the delivery of essential infrastructure to support the development of at least 469 homes over the coming years, while contributing to the potential for further housing growth and intensification in the Ōrākei area. This includes more homes by developers and Ngāti Whātua Ōrākei – who are also working to build more homes for whānau near Ōrākei Marae. The upgrade will improve safety and access, in particular to Pourewa Reserve, benefitting the wider community.
Hamilton
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $150.6 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 4,140
O le a faamatuu le fesoasoani tupe IAF e $150.6 miliona e lagolagoina ai galuega e toe faaaoga ai fanua e lei faaaogaina muamua i totonu o le aai o Hamilton. O le a faaaoga le fesoasoani tupe mo atinae tetele sili ona moomia e faagaioia gofie ai isi atinae i totonu o le afioaga – e aofia ai se faatanoa vai fou ma se pamu vai, faafou ma faaleleia atili suavai o le lotoifale, ma auala mo tagata savali ma auala uila vili vae e taamilo i le Waikato River, ina ia fesootai lelei ai nofoaga i sasae o fafo atu o le taulaga i le aai.
E iai le faamoemoe o le a faagaioia e le fesoasoani tupe fale fou e 4,000, e tu lata i galuega, aoaoga ma auala tau feoaiga ina ia ‘20 minute’ le umi o feoaiga i totonu o le aai o lo o nonofo, faigaluega ma tafafao ai tagata i le nofoaga lava e tasi, ma tuuitiitia ai le moomia ona femalagai solo.
Ngāruawāhia
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $5.32 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 200
O laufanua e apoa le suavai i le Galbraith Street o le taulaga o Ngāruawāhia o Waikato o le a faamatuu i ai le $5.32 miliona mo atinae tetele mo le suavai tafatolu ma felauaiga. E iai le manatu maualuga i le Waikato District Council o atinae nei o le faagaioia ai fale fou e 200 e gafatia na totogi ma fale mo fefaatauaiga faamaketi e tau lata i ai pe a savavali i le taulaga ma aoga, ma faapena ona lagolagoina le tau atiae ai o fale fou i fanua o tau lata ane.
Tauranga (Tauriko West)
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $80 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 2,000
Ua maitauina le faatuputupulaia o le itumalo Bay of Plenty, ma ua faamatuu i ai le $80 miliona mai le IAF mo galuega tetele e faaleleia ai felauaiga ma le suavai ma ua talafeagai ai le faatele o fale e fau i fanua o Tauranga e lei faaaogaina muamua i Tauriko West. O le faamoemoe maualuga i le Tauranga City Council le faagaioia o le fesoasoani tupe le 2,000 o fale fou, e aofia ai ma fale mo tagata lautele, fale e gafatia na totogi ma fale mo fefaatauaiga faamaketi.
O galuega ua faatupeina e faaleleia ai felauaiga mai le IAF o le a sili ai ona lelei feoaiga agai atu i le taulaga ma tau lata i le Tauriko Business Estate, a o tau atiae auala e fesootai lelei ai feoaiga auā le faatuputupulaia o tagata o soifua ma ola i le Western Corridor.
Tauranga (Te Papa Peninsula)
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $67.9 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 1,600
O se faamanuiaga mo Tauranga Te Papa Peninsula le fesoasoani tupe $67.9 miliona mai le IAF, ua taatia ese mo galuega tetele e faaleleia ai atinae tetele ma o le a faagaioia ai le faaaogaina o fanua e lei faaaogaina muamua ma le saunia o fale.
O le a faaaoga le fesoasoani tupe IAF i le Vaega Lua o galuega o faaleleia ai le Cameron Road – e tau tonu ai lava i le Te Papa Peninsula ma fesootai ai feoaiga i fafo atu o le taulaga. O galuega ua fuafuaina e aofia ai se auala savali e soo atoa ai le taulaga, auala uila vili vae ma auala e faapitoa mo feoaiga lautele.
E iai le faamoemoe i le Tauranga City Council o atinae tetele o faatupeina e le IAF e aofia ai ma galuega e toe faaleleia ai felauaiga ma le faasoasoaina o le suavai, e maua ai fale fou e 1,600 i totonu o afioaga ma nofoaga e fesootai lelei ma mautu.
Rotorua
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $84.6 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 3,080
Pe ā ma le $85 miliona ua taatia ese mo galuega e patino i vaitimu i Pitonuu Tutotonu ma Sisifo o Rotorua, e aofia ai fanua faasao ma fanua mo tafaoga e tau atu i le vaitafe o Utuhina ma Mangakakahi. O se atinae o lo o faamoemoe ai le Rotorua Lakes Council i le fesoasoani a fai atinae faufale o galulue faapaaga ma le pulega, ma o le a faagaioia ai le 3,000 fale e nofoia e tagata.
Ōmokoroa
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $38.4 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 2,580
O le a faaaoga atinae faafaigaluegaina e $38.4 miliona e faatupe ai se magāala i le va o le State Highway 2 ma Ōmokoroa Road, ma saogalemu ai feoaiga e sopoia ai le Ōmokoroa penisula ma aogā mo le isi 15 tausaga o faamoemoe o le a faatuputeleina ai le toatele o tagata ma atinae i le taulaga.
E iai le faamoemoe o le a faagaioia mai galuega faaleleia le 2,500 fale, ma o le a maua ai ituaiga fausaga eseese mai fale tutasi, fale e gafatia na totogi ma fale lautele feololo e nofoia e tagata.
Gisborne
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $4.3 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 458
O laufanua i Taruheru o apoa le suavai i Gisborne o le a faamatuu i ai le faafaigaluegaina o le $4.3 miliona o le IAF i poloketi tau suavai tetele ma faaleleia ai auala. E iai le faamoemoe i le Gisborne District Council o galuega nei o le a faagaioia ai fale mo tagata lautele, fale e gafatia na totogi ma fale mo fefaatauaiga faamaketi, faapena ma se faamoemoe e faamautu se vaipanoa e avea ma nofoaga tutotonu mo tulaga tau tausiga ma puipuiga faaletagata.
Hastings
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $18.5 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 4,000
O le a faafaigaluegaina le $18.5 miliona e faaleleia ai auala i Hastings ma tuuitiitia ai le tele o le suavai leaga o faaalu i nofoaga e lafoai ai suavai leaga a le itumalo. Na tuufaatasia se talosaga a le Hastings District Council ma le Heretaunga Tamatea Settlement Trust. E iai le talitonuga i le Pulega o le a faagaioia e le fesoasoani tupe IAF fale fou e 4,000 i le tele o atinae, e aofia ai atinae mo fale a Māori i mau fanua a Māori ua faia ai atinae.
Waipukurau
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $10.9 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 950
O le a faamatuu atu i le Central Hawke’s Bay District Council le $10.9 miliona, e faatupe ai atinae tetele taua o moomia e faaaoga ai fanua mo fale fou i totonu o le Waipukurau South Growth Precinct. E iai le talitonuga i le Pulega e faaaoga le fesoasoani tupe e faagaioia ai fale e 950 e fau i totonu o le Tuaoi – ma lagolagoina le faatupulaia o suiga lelei i totonu o le itumalo.
E aofia i galuega atinae tetele se vaega tele o felauaiga e toe faaleleia atili, ogapaipa fou tetele e faitau kilomita le mamao mo suavai leaga ma le suavai maua, o se faatanoa vai fou, galuega tetele e toe faafou ai mea o apoa vaitimu ina ia tino mai le aogā atoatoa o lea atinae.
Napier
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $12.4 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 400
E faamatuu atu i Maraenui i Napier le $12.4 miliona mo le puleaina o lologa tetele, ma e iai le talitonuga i le Napier City Council o se suiga lea o le a gafatia ai isi fale fou faaopoopo e 400, e aofia ai ma fale mo tagata lautele ma fale e gafatia na totogi.
New Plymouth
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $1.8 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 300
E ono fale tetele o le a atiae i Ferndale, New Plymouth, ma e faaaoga ai le $1.8 miliona e toe faafou ai faiga o fesootai ai le suavai ma felauaiga, ma e iai le manatu i le New Plymouth District Council o le avanoa lea o le a faagaioia ai le tele o fale fou e oo atu i le 300 mo se vaitaimi umi, ma maua ai auala eseese mo feoaiga.
Whanganui
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $1.95 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 340
O fuafuaga e faalautele ai Carson Street i Whanganui i fafo atu o Castlecliff e faamatuu atu i ai le $1.95 miliona mo atinae tetele e fesootai i felauaiga ma suavai tafatolu. O galuega mo atinae tetele o le a mafai ai ona faaopoopo le umi o le auala e lagolagoina isi fale faaopoopo e 340 i totonu o le nofoaga, ma e iai foi fuafuaga mo le fau o fale e nonofo faatasi ai tagata matutua ma a latou fanau.
Pahiatua
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $880,000
- Faamoemoe e fau fale fou e: 30
O fuafuaga e toe atiae ai le lotoā sa iai muamua se aoga i le taulaga Tararua o Pahiatua o le a faaaoga ai le $880,000 mai le IAF, ona o le moomia tele o fale.
O le a faaaoga le fesoasoani tupe IAF mo atinae tetele e fou mo le suavai leaga, vaitimu ma vaitafe, ma e iai le faamoemoe i le Tararua District Council o le avanoa lea e faagaioia ai fale fou e 30 i le nofoaga o tau atiae ma pulea e Rangitāne. E talisapaia e Rangitāne le galulue faapaaga ma le malo tutotonu ma le malo faalotoifale. O le a maua ai fale e gafatia na totogi ma fale e nofo mautotogi ai i fuafuaga ua faatalosagaina mai lea atinae.
Ōtaki
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $29.3 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 1,040
O le taulaga Ōtaki i Kāpiti Coast ua faia ai se talosaga fai faatasi a tagata Māori e pule i fanua, Pulega Faalotoifale ma fai atinae faufale tumaoti e maua se vaega tupe e $29.32 miliona o le fesoasoani tupe IAF mo galuega toe faaleleia o atinae tetele o le suavai tafatolu ma auala. E iai le faamoemoe e faaaoga le fesoasoani tupe lea e faagaioia ai le 1,000 ma ona tupu o fale e gafatia na totogi ma fale e maua i fefaatauaiga faamaketi.
Lower Hutt
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $98.9 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 3,520
O le a faamatuu atu i le poloketi Lower Hutt RiverLink and Valley Floor le $98.9 miliona e toe faaaoga ai fanua sa atiae muamua mo le toe faafou o alā paipa mo vaitimu, e aofia ai se ogapaipa fou mo le vaitimu e lua kilomita le lautele, nofoaga e pamu ai le suavai ma paipa e faaalu ai le suavai i le fogatai. E tusa ai ma manatu lautele na faaalia, ua talia ai e le Hutt City Council le aogā o atinae tetele i le tau atinaega ma le lavatia ona maua ai fale fou e 3,500.
Porirua
Na vaea ese le $6.1 miliona i le Porirua City Council mai le IAF mo galuega e faafou ai auala mo feoaiga ma le faaleleia o le suavai, mo le fia faaopoopo o fale o atiae e Ngāti Toa Rangatira i Kenepuru Landing.
Talu ai le faateteleina o suiga i le tamaoaiga, ua ese ai se manatu i paaga na noatia i le fesoasoani tupe e taofi poloketi na fuafuaina ma aveese mai se maliega na faia mo le IAF Funding Agreement. O lona uiga e leai se fesoasoani tupe IAF o le a tuuina atu i poloketi mo atinae tetele nei.
Upper Hutt
Na fuafuaina le $12.4 miliona mai le IAF mo galuega o faatino e le Upper Hutt City Council e faafou ai auala mo feoaiga e lagolagoina ai fuafuaga e tau atiae ai fale i se vaega o le Trentham Racecourse.
Mulimuli ane na faagasolo e le Pulega suesuega ma faataitaiga i feoaiga na tuuitiitia ai tupe faaalu ma le telē o atinae na fuafuaina i auala mo feoaiga. O lona uiga ua lē toe moomia le fesoasoani tupe IAF e faagaioia ai le isi laasaga mo atinae tetele ma fale e fesootai i ai.
Na autasi sui sa noatia i le fesoasoani tupe lea e aveese mai se maliega na faia mo le IAF Funding Agreement. O le a faatupeina tulaga fou ua suia ai le poloketi mo atinae tetele i saofaga mai atinae ma/po o maliega mo atinae i le va o le Pulega ma paaga tausi tau atinaega.
Motueka
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $1.2 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 200
O le a saunia se alā paipa fou mo suavai leaga, faafou paipa mo vaitimu ma se auala faataamilo i Motueka e faaaoga ai le $1.2 miliona mai le IAF. E iai le faamoemoe o le a aogā le fesoasoani tupe e faagaioia vave ai le fau o fale fou e 200, ma e aofia ai ma ituaiga fale e gafatia na totogi ma fale mo tagata lautele.
Nelson City
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $36.4 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 1,025
Pe ā ma le $36 miliona ua folafolaina e lagolagoina ai le toe faaaogaina o fanua sa atiae muamua i totonu o le aai o Nelson. O le a faaaoga le fesoasoani tupe IAF mo atinae tetele tau felauaiga ma le suavai tafatolu ma e faagaioia ai le maua o fale fou e 1,000, ma e iai le manatu maualuga i le Nelson City Council o se suiga lea o le a faasefuluina ai le toatele o le aofaiga o tagata e nonofo i le taulaga.
Hokitika
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $3.5 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 110
O le a faagaioia vave e le Westland District Council le tau atiae o se vaega o le Hokitika Racecourse mo fale fou e faaaoga ai le $3.5 miliona o le fesoasoani tupe IAF, ma o le a vave ai ona aulia le taunuu o lea faamoemoe mai tulaga na muai fuafuaina.
O atinae tetele ma le suavai tafatolu o faatupeina e le IAF o fuafuaina e maua ai le 110 fale fou, ma le faamoemoe e aofia ai ma fale e gafatia na totogi ma fale mo tagata lautele e nonofo ai tagata matutua.
Westport
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $13.6 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 400
O le a faamatuu atu i le taulaga Westport o le Motu i Saute le $13.6 miliona mai le IAF mo atinae tetele tau felauaiga ma le suavai, ma e lagolagoina ai galuega e faataunuu ai le fau o fale ma faatupu ai le malosi ma le gafatia o tagata o luitau e aliae mai suiga o le tau.
Ua loa tausaga o feagai ai le toatele o tagata o moomia fale i Westport, ma o le a fesoasoani le IAF e tau atiae ai fanua fou mo lea faamoemoe.
O le a faagaioia e atinae o faatupeina e le IAF fale fou e 400 ma e fau i totonu o le fetaulaigāala Alma Road o tau atiae, ma e maua ai e tagata i Westport ituaiga fale eseese e fau i luga o fanua maupuepue e tu ese mai fanua e lolovaia gofie.
O poloketi mo atinae tetele e aofia ai paipa mo vaitimu, alavai mo vaitafe ma paipa e faaalu ai suavai leaga, o se auala tele e fesootai ai i le taulaga ma toe faaleleia le auala laupapa, ma le auala uila vili vae fou ma le auala savali.
Kalaiesetete
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $30.9 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 1,400
O le fesoasoani tupe IAF e $30.9 miliona mo atinae tetele e fau ai auala fou, faaleleia ai suavai leaga ma suavai o tafe i laufanua o le a vave ai na maua fale o se vaega tele o tau atiae i Papanui, Kalaiesetete.
E fesoasoani atinae mo suavai leaga e tuuitiitia ai tafeaga tetele e lolovaia ai fanua pe a tetele timuga.
E i ai le faamoemoe e faaaoga le fesoasoani tupe mo atinae tetele e fau ai fale fou e 1,400 ma e tu lata i le taulaga, aoga, auala mo feoaiga lautele, ma isi nofoaga mo mea faitele.
Rangiora
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $5.7 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 1,300
E $5.7 miliona e faamatuu atu mo felauaiga ma le poloketi suavai tafatolu i Rangiora, ma o atinae nei e faagaioia vave ai le saunia o fale e 1,300 e gafatia na totogi ma fale mo fefaatauaiga faamaketi i atinae tetele mo fale o faia i sasae o matu o Rangiora.
Kaikōura
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $7.8 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 460
E i lalo teisi ma le $7.8 miliona le aofaiga na faamatuu atu mo poloketi o faia i Kaikōura e faagaioia ai fale e 400 i nofoaga eseese e lua – le Vicarage Views, o se vaefanua fou e tutonu i le taulaga Kaikōura, ma le Ocean Ridge o se vaefanua o iai i le taimi nei i sisifo o le taulaga e sopoia ai le State Highway 1.
Lake Hāwea
- Fesoasoani tupe IAF na taliaina: $24 miliona
- Faamoemoe e fau fale fou e: 880
O le a faamatuu atu i Lake Hāwea le $24 miliona mo atinae tetele mo suavai tafatolu, e aofia ai paipa fou tetele e faaalu ai suavai leaga i nofoaga e togafitia ai, ma o se galuega e maua ai taunuuga lelei mo le siosiomaga ma le lautelē o le nofoaga e togafitia ai ina ia gafatia le faatuputupulaia o le faitau aofai o tagata o le a nofoia le vaipanoa lea. E i ai le faamoemoe o atinae tetele o faatupeina e le IAF o le a maua ai le 880 fale fou, e aofia ai fale e gafatia na totogi, i totonu o Longview Special Housing Area ma le aofaiga lautele o fale e tusa ma le tele o fale o moomia na faamauina e le QLDC seia aulia le 2041.
Na faapefea ona filifilia poloketi mo fesoasoani tupe?
Na faalauiloa e le Malo le IAF o se fesoasoani tupe mo atinae tetele ia Iuni 2021. Na matuai talisapaia e pulega faaitumalo, au fai atinae faufale ma iwi, ma e silia ma le 200 talosaga na tuuina mai i le uluai vaitaimi o faagasolo ai Tauofoga Tulaga o fia Aiaina.
O le uma ai o se vailiiliga, na valaaulia ai au fai talosaga e silia ma le 80 e tuuina mai tali auiliili o le Request for Proposal (RFP) a o lei mavae Tesema 2021.
O Aperila 2022, na valaaulia ai le 35 o talosaga e faaulufale se talosaga i le vaega mulimuli, ma na moomia ai le filigā e tatau ai ma feutagaiga tau pisinisi.
Na faatautaia e Kāinga Ora le faagaioia o le vailiiliina o talosaga ma na aofia ai ma fautuaga mai matagaluega a le Malo, ma o le faaiuga mulimuli o tulaga tau fesoasoani tupe na taatia atu i Minisita o Fale ma le Minisita o Tupe.
Na faatusatusa fuafuaga faatalosagaina i faavasegana autu na saunia e le Kapeneta:
- Taunuuga faamoemoeina mo fale (40%): afai e taunuu le Fuafuaga na faatalosagaina, e faapefea ona fesoasoani i taunuuga faamoemoeina mo fale e tusa ma auga tonu o le IAF?
- Aafiaga o fesoasoani tupe (20%): o le ā se aogā o le fesoasoani tupe lea i le faalauteleina o atinae tetele ma le atinaega o fale?
- Tupe alu ma tausoa le faatupega (20%): aogā o le tau o le Fuafuaga na faatalosagaina ma e faamata o sa‘o le aofaiga o totogi e tagata uma?
- Tomai ma le lava tapena (20%): afai e talia se fesoasoani tupe, o le ā se mautinoa o le faataunuuina ai o se poloketi, ma le vave e faataunuu ai?
E iai le faamoemoe e tatau i le tagata e ona le fanua ona totogi se vaega talafeagai, ma faaaoga fesoasoani tupe mai pulega faalotoifale ma isi e faataunuu ai atinaega of fale.
Faasilasilaga ofisa faasalalau ma faasalalauga a le Malo lata mai
- Fepuari 2023: Faaopoopo le fau o fale fou mo Northland e auala atu i le atinae faafaigaluegaina i Whangārei
- Novema 2022: Faitau afe fale fou o fuafuaina mo itumalo e sefulutasi e auala atu i atinae faafaigaluegaina
- Oketopa 2022: Tau atiae afioaga fou mai le faatupega o atinae tetele
- Iulai 2022: Fuafuaina le 8,000 ma ona tupe fale fou mai le $179m o le fesoasoani tupe mo atinae tetele
- Me 2022: Tolusefululima fale e atiae i le vaega mulimuli o le fesoasoani tupe mo atinae tetele
- Tesema 2021: Faaopoopo fale mo iwi i Porirua mai le uluai maliega mo le fesoasoani tupe mo atinae tetele
- Oketopa 2021: Aulia laasaga fou mo le fesoasoani tupe a le Malo mo atinae tetele
- Setema 2021: Faalauteleina fesoasoani tupe a le Malo mo atinae tetele
- Iuni 2021: Tatala avanoa mo Pisinisi mai le Fesoasoani Tupe e Faagaioia Vave ai Atinae Tetele
Fesili masani
O ai tonu e faataunuuina atinae tetele ma le fauina o fale?
O tulaga masani le faamatuu sa‘o o fesoasoani tupe i pulega faalotoifale, ma o pulega nei e nafa ma le faataunuuina o atinae tetele o faatupeina i le IAF. E galulue faapaaga ai pulega faalotoifale ma au fai atinae faufale ma iwi, ma o i latou nei e fauina fale.
Ua fuafuaina le IAF e fesoasoani i pulega faalotoifale, iwi ma au fai atinae faufale ia sao atu mai le laasaga muamua – faatupega o atinae tetele. E iai galuega e tatau ona faataunuu muamua e pei o paipa ma auala a o lei fauina fale.
E amata afea galuega atinae tetele?
O le amataga lea o le tau amata faatino o le IAF, ma e faalagolago taimi faatulagaina i le telē o atinae tetele e tatau na faatino. E vaavaai ma tulimatai lelei e le Kāinga Ora tulaga ua laasia e poloketi taitasi i le vaitaimi atoa o faataunuu ai, ina ia mautinoa le ausia o suiga tetele ma taunuuga na faamoemoe i ai.
E faamatuu atu fesoasoani tupe mo poloketi atinae tetele i le ausia ai o suiga tetele autu.
O a ituaiga fale o le a maua mai ai?
E iai le faamoemoe o atinae tetele o faatupeina e le IAF e tino mai ai le tele o atinae fale eseese i Aotearoa atoa, e aofia ai le toe faaaoga o fanua sa atiae muamua ma fanua e lei faaaogaina muamua mo ituaiga fale eseese. O taunuuga o faamoemoe i ai e aofia ai le maua o fale e gafatia na totogi, fale mo fefaatauaiga faamaketi, ma fale a le malo.
O tatala lava avanoa e tuuina atu ai sa‘u talosaga mo se IAF?
Ua tapunia nei talosaga mo le IAF. Na valaaulia pulega faaitumalo, fai atinae faufale ma iwi e tuuina mai talosaga.
Nisi faamatalaga
- Faafesili Masani: Faamolemole imeli le IAF Team i le IAF@kaingaora.govt.nz
- Faafesili ofisa faasalalau e faatatau i le IAF: Faamolemole tuuina sa‘o faafesili ofisa faasalalau e faatatau i le IAF i le mediaenquiries@kaingaora.govt.nz
- Faamatalaga talaaga na faavae ai, e aofia ai ma pepa o faamatalaga a le Kapeneta: Faamolemole tagai i le Te Tūāpapa Kura Kāinga – Ministry of Housing and Urban Development(external link)
Uma na faafou le itulau: 7 April 2025